Ozkotirne proge v Sloveniji

Sve o prugama i vozilima uskog koloseka OSIM Šarganske 8

Moderator: asalat

Ozkotirne proge v Sloveniji

Postby slavc » 08. 06. 2006. 22:08 GMT +0000

Za začetek podajam povezavi do dveh spletnih strani na temo ozkotirnih prog v Sloveniji.
O vojaških železnicah med prvo svetovno vojno na Krasu(dolžina 13,5 km) piše na http://zeleznice.kras-carso.com/kreplje-gorjansko.htm
O progi Parencana med Trstom in Porečem(0,760m širine, 123 km dolžine) si lahko preberete na http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html
Last edited by slavc on 29. 05. 2007. 16:30 GMT +0000, edited 1 time in total.
Lastnik makete ZŽMMK http://www.zeleznica.net ######### Lastnik Vremenske postaje Ljubljana Koseze http://vreme.zajcek.org/koseze/
Član Turističnega društva Koseze http://www.td-koseze.si/;
User avatar
slavc
Kondukter
 
Posts: 188
Joined: 21. 05. 2006. 23:04 GMT +0000
Location: Ljubljana, Slovenija

Postby slavc » 09. 06. 2006. 0:36 GMT +0000

O progi Parenzana sem našel še tole:

Prvotno so se uporabljale triosne parne lokomotive vrste U brez tendrov. Ker so se vzponi na progi izkazali za prehude, so naročili izdelavo močnejših lokomotiv vrste P. Le te je kot nekakšne križance med povečano lokomotivo U in lokomotiv iz Bosne skonstruiral Karl Gölsdorf, prve so iz tovarne v Linzu prišle leta 1911. Pod italijansko upravo so uporabljali kopije lokomotiv P, ki so jih v letih 1922 in 1923 izdelali v Reggio Emilii.
Leta 1903 so poskušali uvesti motorni vlak BCM/s51, ki je bil pravzaprav le en sam potniški vagon s parnim strojem na enem koncu. Ker se to vozilo ni obneslo, so ga že leta 1906 prodali v avstrijski Pinzgau.
Vagoni so bili dolgi 8,5 m. Potniški so imeli po 30 sedežev, lahko so jih osvetlili s petrolejkami, imeli so balkone, ni pa bilo toaletnih prostorov. Uporabljali so se še tovorni (tako odprti kot zaprti) in prtljažni vagoni. Tik pred ukinitvijo proge je bilo v prometu skupno 180 vagonov.

Večina prvotnih lokomotiv U je bila po umiku iz prometa razrezana v staro železo. Ohranila se lokomotiva U-37, ki so jo najprej prodali avstrijski železnici med Weizem, Birkfeldom in Rattnom, med 1. svetovno vojno je prišla na neko gozdno železnico v Bosni, nato pa so jo uporabljali v busovaški opekarni, dokler je niso po »upokojitvi« prepeljali v Koper in razstavili pred novo železniško postajo. Razstavljeni vagoni poleg te lokomotive so prišli iz Bosne in niso nikoli vozili po Porečanki. Druga od ohranjenih lokomotiv U, U-40, še danes vozi po avstrijski železnici Murtalbahn.

Izmed lokomotiv P sta se ohranili dve. P-7 je danes ohranjena v milanskem tehniškem muzeju, P-4 pa je med 2. svetovno vojno prišla na proge Bosne in Srbije. Nazadnje je vozila v okolici Čačka. Leta 2002 so blizu izolske bencinske črpalke razstavili še lokomotivo P-3, ki sicer ni nikoli vozila po Porečanki. Ljubljanski Železniški muzej je pred leti z zamenjavo iz Avstrije pridobil še eno lokomotivo vrste P, ki so jo po 1. svetovni vojni izdelali iz delov, iz katerih bi morali izdelati in dobaviti dodatne lokomotive za Porečanko.

Vir: inetrnet WIKIPEDIJA
Lastnik makete ZŽMMK http://www.zeleznica.net ######### Lastnik Vremenske postaje Ljubljana Koseze http://vreme.zajcek.org/koseze/
Član Turističnega društva Koseze http://www.td-koseze.si/;
User avatar
slavc
Kondukter
 
Posts: 188
Joined: 21. 05. 2006. 23:04 GMT +0000
Location: Ljubljana, Slovenija

Postby slavc » 12. 06. 2006. 10:52 GMT +0000

Še nekaj o ozkotirnih progah v Sloveniji- železniška povezava skozi predor Rabelj(Italija)-Log pod Mangartom(Slovenija) - http://forum.prohereditate.com/viewtopi ... &view=next ; rudnik Kočevje - http://www.kocevje.si/rudnik.htm; Mislinjski jarek - http://www.rr-vel.si/turista/owa/it_pon ... =1&vzap=12 in http://www.rr-vel.si/mislinja/zgodovina.htm ; Poljčane-Konjice - http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/Z ... iva_K3.htm
Last edited by slavc on 02. 06. 2007. 23:14 GMT +0000, edited 3 times in total.
Lastnik makete ZŽMMK http://www.zeleznica.net ######### Lastnik Vremenske postaje Ljubljana Koseze http://vreme.zajcek.org/koseze/
Član Turističnega društva Koseze http://www.td-koseze.si/;
User avatar
slavc
Kondukter
 
Posts: 188
Joined: 21. 05. 2006. 23:04 GMT +0000
Location: Ljubljana, Slovenija

Postby slavc » 12. 06. 2006. 13:16 GMT +0000

Našel sem še tole o ozkotirni vojaški železnici Bohinjska Bistrica-Zlatorog širine 0,700m.
Pomladi in poleti 1915 so iz Bohinjske Bistrice do Zlatoroga v Ukanc vozile dolge kolone vpreženih voz. Voziti in nositi so morali tudi domačini, ki so jih vojaške oblasti v ta namen mobilizirale. Vožnja z vozovi je bila zasilna rešitev, čeprav je bilo zaposlenih veliko ljudi in vprežne živine, je bil učinek premajhen.
Zato so 6.oktobra 1915 začeli graditi vojaško konjsko železnico (Pferdefeldbahn) Bohinjska Bistrica - Zlatorog. Tir so položili na južnem robu obstoječe ceste. Proga je bila dolga 13 kilometrov. Vseh tirov z izogibališči vred je bilo15,7 kilometra. Zmogljivost proge je bila 200 ton dnevno. S prevozi so začeli pozno jeseni 1915. Vsak štiriosni vagonček sta vlekla dva konja. Vagončki so bili odprti ali zaprti. Z vsakim so lahko pripeljali 2,5 tone tovora - kar šestkrat več kot s terenskim vozom. Konja sta hodila ob tiru, nadziral ju je voznik, na vagončku pa je stal zavirač. Zaradi večje propustnosti proge so vagončki vozili v kolonah. Hitrost kolone je bila 3km/h.
Leta 1917, v četrtem vojnem letu, je vedno bolj primanjkovalo konj in konjske krme. Poveljstvo se je odločilo, da železnico elektrificira. Pri Savici-izviru Save Dolinke, so zgradili hidroelektrarno. Generato z močjo 3000kW je poganjala Peltonova turbina. Od elektrarne do železniške postaje Bohinjska Bistrica so speljali daljnovod z aluminijastimi žicami.
Elektrifikacija ozkotirne vojaške železnice je potekala med 30. aprilom in 27.julijem 1917. Tračnice so ostale iste. Proga je imela štiri napajalne odseke, vsak je imel svoj transformator. Napajalna žica je bila na nosilcih, pritrjenih na obcestne drogove. Vozni park je sestavljalo 10 štiriosnih električnih lokomotiv z dvema pogonskima osema in enim samim škarjastim odjemalnikom toka. Lokomotive so proizvedli v podjetju Siemens. Do Zlatoroga in nazaj je dnevno vozilopet vlakov, od tega dva poštna. Vožnja v eno smer je trajala dve uri. Avstroogrska vojska je železnico upravljala do 4. novembra 1918.
Dve leti po vojni so še vozili turiste do jezera, nato pa so jo podrli.

Vir: Knjiga BOHINJ 1914-1918 med fronto in zaledjem(Tomaz Budkovič)
Last edited by slavc on 29. 05. 2007. 16:32 GMT +0000, edited 5 times in total.
Lastnik makete ZŽMMK http://www.zeleznica.net ######### Lastnik Vremenske postaje Ljubljana Koseze http://vreme.zajcek.org/koseze/
Član Turističnega društva Koseze http://www.td-koseze.si/;
User avatar
slavc
Kondukter
 
Posts: 188
Joined: 21. 05. 2006. 23:04 GMT +0000
Location: Ljubljana, Slovenija

Postby slavc » 12. 06. 2006. 14:24 GMT +0000

Za vojaške potrebe je bila v letih 1915-1918 zgrajena ozkotirna železniška proga širine 0,750 m med Sužidom(danes Slovenija) in Čedadom(danes Italija).

Česar v miru niso uspeli zgraditi, so hitro zgradili med prvo svetovno vojno. Italijani so pred prvo svetovno vojno nasprotovali graditvi te proge zaradi strahu, da bi proga omogočila avstrijsko invazijo z vzhoda. Ko pa je sama Italija izvedla invazijo, so italijanske vojaške inženirske enote v začetku leta 1917 na hitro zgradile to progo za oskrbo svojih enot v Kobariškem kotu. Nato so načrtovali podaljšanje proge do Tolmina, zato so opravili meritve in nekaj zemeljskih del. Med Kobaridom in Volarji je bilo pripravljenega že približno tri četrtine spodnjega ustroja.
Ob ofenzivi in preboju fronte oktobra 1917 je progo zasedla avstrijska vojska. Med ofenzivo zelo poškodovano progo(še posebej mostovi) so avstrijski vojni ujetniki v času od 20.decembra 1917 do 7.januarja 1918 popravili. Takrat sta vsak dan po tej progi vozila dva para potniških vlakov. Po koncu vojne je proga ostala v lasti vojske, tudi potem ko so jo uporabljali za civilni prevoz potnikov in blaga.
Vožnja v eno smer je trajala skoraj tri ure. Dnevna zmogljivost proge je bila 15 parov vlakov. Vlake so vlekle parne lokomotive, ko so stanje proge izboljšali, so potovalni čas od Čedada do Sužida skrajšali na polovico, večje hitrosti pa lokomotivi nista zmogli. Ko so modernizirali cesto Čedad-Kobarid, je proga postala nepotrebna, zato so promet 1.maja 1932 ustavili in leta 1933 progo demontirali.
Proga je bila dolga 24,48 kilometra in je imela naslednje postaje: Čedad, Pri mostu, Špeter, Brišče, Podbonosec, Log, Stupica, Pojana, Robič in Sužid. Proga je iz Čedada potekala po desnem bregu Nadiže do postaje Pri mostu. Od tam dalje je šla po levem bregu do postaje Špetra in dalje skozi postajo Podbonosec ter postajo Stupico. Približno na višini pritoka Rapida je prekoračila reko Nadižo, na levi breg je prestopila malo pred postajo Robič. Od tam je tekla dalje do postaje Sužid in po letu 1921 do Kobarida.

Vir: Zbornik SOŠKI RAZGOVORI 1(Karol Rustja)
Last edited by slavc on 22. 03. 2007. 0:23 GMT +0000, edited 3 times in total.
Lastnik makete ZŽMMK http://www.zeleznica.net ######### Lastnik Vremenske postaje Ljubljana Koseze http://vreme.zajcek.org/koseze/
Član Turističnega društva Koseze http://www.td-koseze.si/;
User avatar
slavc
Kondukter
 
Posts: 188
Joined: 21. 05. 2006. 23:04 GMT +0000
Location: Ljubljana, Slovenija

Postby slavc » 12. 06. 2006. 20:29 GMT +0000

Obstajalo je še nekaj ozkotirnih-predvsem gozdnih železnic, ki jih je v knjigi zbral Tadej Brate. Več o tem bo mislim kmalu napisal NClight.
Lastnik makete ZŽMMK http://www.zeleznica.net ######### Lastnik Vremenske postaje Ljubljana Koseze http://vreme.zajcek.org/koseze/
Član Turističnega društva Koseze http://www.td-koseze.si/;
User avatar
slavc
Kondukter
 
Posts: 188
Joined: 21. 05. 2006. 23:04 GMT +0000
Location: Ljubljana, Slovenija

Postby NClight » 12. 06. 2006. 22:46 GMT +0000

Fala slavc!

Prema knjizi "Gozdne železnice na Slovenskem" od iznimno cijenjenog Brate Tadeja u Sloveniji je bila razgranata upotreba gozdnih tj šumskih željeznica.
Dakle prema knjizi, postojale susljedeće pruge (ovdje samo one sa lokomotivama-postojao je i manji broj ručnih ili mehaničkih sistema kao i konjska vuča):
Naziv-aktivne od do-kolosjek-dužina pruge-broj lokomotiva-broj vagona
---------------------------------------------------------------
ŽAGE NA ROGU 1895-1932 760mm 35km 2lok 30vag
MISLINJA-KOMISIJA 1902-1957 760mm 10.5km 2lok 16vag - Električna vuča!
JELENDOL-MEDVODJE 1903?-1953 600mm 5.5km 2lok 8?vag - Električna vuča!
ST.PETER(PIVKA)-JAVORNIKI 1915-1918 600mm? 20km? 5lok? ?vag? - diesel vuča
___NASTAVAK SLJEDI____
Šta je meni ovo trebaloooo...
User avatar
NClight
Tehnička služba
 
Posts: 2337
Joined: 26. 05. 2006. 12:32 GMT +0000
Location: Zagreb, RH

Postby slavc » 02. 07. 2006. 19:44 GMT +0000

Nadaljevanje seznama ozkotirnih prog iz knjige "Gozdne železnice na Slovenskem" od Tadeja Brateta, ki ga je začel NClight pred tremi tedni:

LENDAVA-BOGOJINA 1917-1941 760mm 15km - 3 parne lokomotive
ČRNOMELJ-ADLEŠIČI 1918-1929 600mm 18km - 6 parnih lokomotiv
ŽAGE NA RADOHI 1922-1942 600mm 47km - 2 parni lokomotivi
BREZNO-JOSIPDOL 1923-1960 600mm 8km - parne in bencinske lokomotive
GOSPODIČNA NA GORJANCIH 1928-1937 600mm ?km - 2 lokomotivi na sesalni plin "posebnost TIRNICE SO BILE LESENE"
ČRNOMELJ-GOLOBINJEK NA ROGU 1929-1936 600mm 25,5km - 3 parne lokomotive
SINČA VES-ŽELEZNA KAPLA ?-? 760mm ?km - parna lokomotiva
Last edited by slavc on 29. 05. 2007. 16:33 GMT +0000, edited 1 time in total.
Lastnik makete ZŽMMK http://www.zeleznica.net ######### Lastnik Vremenske postaje Ljubljana Koseze http://vreme.zajcek.org/koseze/
Član Turističnega društva Koseze http://www.td-koseze.si/;
User avatar
slavc
Kondukter
 
Posts: 188
Joined: 21. 05. 2006. 23:04 GMT +0000
Location: Ljubljana, Slovenija

Postby asalat » 02. 07. 2006. 20:58 GMT +0000

slavc,
da li znaš nešto o radijalnoj lokomotivi za uski kolosek JŽ 189 002 koja je otišla u Sloveniju i to u Slovenske Konjice?
User avatar
asalat
Über-Mašinovođa
 
Posts: 1360
Joined: 21. 05. 2006. 1:15 GMT +0000
Location: Srbija

Postby slavc » 05. 07. 2006. 23:44 GMT +0000

Asalat je napisal:
slavc,
da li znaš nešto o radijalnoj lokomotivi za uski kolosek JŽ 189 002 koja je otišla u Sloveniju i to u Slovenske Konjice?


Iščem, brskam po dokumentaciji in ko kaj najdem se oglasim.
Lastnik makete ZŽMMK http://www.zeleznica.net ######### Lastnik Vremenske postaje Ljubljana Koseze http://vreme.zajcek.org/koseze/
Član Turističnega društva Koseze http://www.td-koseze.si/;
User avatar
slavc
Kondukter
 
Posts: 188
Joined: 21. 05. 2006. 23:04 GMT +0000
Location: Ljubljana, Slovenija

Postby asalat » 06. 07. 2006. 0:58 GMT +0000

Hvala ti i pozdrav *bye*
User avatar
asalat
Über-Mašinovođa
 
Posts: 1360
Joined: 21. 05. 2006. 1:15 GMT +0000
Location: Srbija

Postby slavc » 11. 07. 2006. 17:04 GMT +0000

Našel sem naslednje podatke o ozkotirni železnici Senovo-Brestanica(Rajhenberg) širine 632mm.

Pomladi 1918 so pričeli z gradnjo proge od Senovega proti Brestanici. Dela so končali 1921. Dolžina proge je bila 5,8 km, na progi sta bila 55m in 512 m dolga predora. Poleg tega je v Senovem med separacijo in rudnikom obstajala ozkotirna železnica iste širine in dolžine 1,6 km.
V začetku je po obeh progah vozilo 5 bencinskih lokomotiv, ki so jih nadomestile parne lokomotive(6-8). V letih 1951-1953 sta bili obe progi elektrificirani in do konca obratovanja v letu 1993 je vozilo sedem električnih lokomotiv. Zadnja vožnja na relaciji Senovo-Brestanica je bila leta 1993, proga pa je bila demontirana leta 1997.

Vir: Knjiga ŽELEZNICA PREMOGOVNIKA SENOVO(Željko Halambek)
Last edited by slavc on 29. 05. 2007. 16:34 GMT +0000, edited 2 times in total.
Lastnik makete ZŽMMK http://www.zeleznica.net ######### Lastnik Vremenske postaje Ljubljana Koseze http://vreme.zajcek.org/koseze/
Član Turističnega društva Koseze http://www.td-koseze.si/;
User avatar
slavc
Kondukter
 
Posts: 188
Joined: 21. 05. 2006. 23:04 GMT +0000
Location: Ljubljana, Slovenija

Postby igorail » 14. 07. 2006. 4:03 GMT +0000

Lep Pozdrav Slavc!
Mam nekaterih posnetkov z gozdne, ali kakršne :? proge v Planini ozroma pri vhodu v Planinsko jamo z leta 1986. na Notranjskem, kje je bla nekatera žaga :? . Je zelo poškodovana in kratka in brez tirnih vozil v okolju. Kakšna je to bila proga in se kaj še more reč o tisti.. Postavim posnetek kad najtem in skeniram!

btw Bil sem večkrat v obisku v Postojnskoj jami, pa ne pozabimo da in v njej ma Jamska turistična železnica zelo interesantna, ampak ne vem kateri tir širina bo ozki 600 mm, 760 mm , ali pak 1 mm. Ali ti veš :?:
igorail ! ;)
Pozdrav igorail !
Odbojnike na tramvaje !
User avatar
igorail
Putnik 1. razred
 
Posts: 86
Joined: 10. 06. 2006. 2:18 GMT +0000
Location: Sarajevo

Postby Barbarpapa1 » 17. 07. 2006. 23:14 GMT +0000

Dobra večer

Pošto imam nekoliko podataka o lokomotivi "radijalki", koja je vozila na uskotračnoj prugi Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče, priopštit ču jih ovdje. U stvari to je bila lokomotiva JDŽ 178-003, koja je prije toga vozila na pionirski prugi u Ljubljani. Detaljnije o toj lomotivi Slavc je napisao u prilogu o pionirskim prugama:

http://railfan-belgrade.org/forum/viewtopic.php?t=79&postdays=0&postorder=asc&start=15

Na prugu Poljčane - Konjice - Zreče bila je prebačena godine 1954 nakon ukidanja pionirske pruge u Ljubljani i vozila je do 1958 godine. Nakon toga bila je u upotrebi kao stacionarni parni kotao na gospodarskem rastavišču i fabriki Dekorativna u Ljubljani. Godine 1960 bila je dovezena u centralne delavnice u Mariboru i planirana je bila kompletna obnova, da bi se lokomotiva sačuvala kao eksponat u Ljubljanskom železniškom muzeju. Ali na žalost 1961 godine bila je kasirana :evil:

Interesantno je, da je to bila jedina lokomotiva sa tenderom, koja je vozila na pruzi Poljčane - Konjice - Zreče

Vir: Rukopis o prugi Poljčane - Konjice - Zreče. Autor Marko Rovšnik

Laku noć

Jože
Barbarpapa1
Putnik 1. razred
 
Posts: 65
Joined: 16. 07. 2006. 22:33 GMT +0000
Location: Maribor

Postby slavc » 04. 08. 2006. 23:26 GMT +0000

Tole sem našel o lokomotivah, ki so vozile na Parenzani(Trst-Poreč):

Image
Ozkotirna lokomotiva vrste U izdelana v Krausovi tovarni v Linzu (premer parnih valjev=350mm, dolžina batnega hoda=400mm, premer pogonske vprežne osi=820mm, tlak pare v kotlu=13kg/m2, površina rešetke=1,0m2, teža lokomotive=25,9t in hitrost=35km/h)


Image
Ozkotirna lokomotiva vrste P (premer parnih valjev=330mm, dolžina batnega hoda=400mm, premer pogonske vprežne osi=880mm, tlak pare v kotlu=13kg/m2, površina rešetke=1,25m2, teža lokomotive=36,45t).

Vir: Knjiga PARNA VLEKA NA SLOVENSKEM(Verij Švajgar)
Last edited by slavc on 05. 08. 2006. 11:05 GMT +0000, edited 1 time in total.
Lastnik makete ZŽMMK http://www.zeleznica.net ######### Lastnik Vremenske postaje Ljubljana Koseze http://vreme.zajcek.org/koseze/
Član Turističnega društva Koseze http://www.td-koseze.si/;
User avatar
slavc
Kondukter
 
Posts: 188
Joined: 21. 05. 2006. 23:04 GMT +0000
Location: Ljubljana, Slovenija

Postby slavc » 04. 08. 2006. 23:30 GMT +0000

Na Koroški ozkotirni progi Sinča Ves-Železna Kapla je vozila naslednja lokomotiva:
Image
Ozkotirna lokomotiva (premer parnih valjev=400mm, dolžina batnega hoda=400mm, premer pogonske vprežne osi=820mm, tlak pare v kotlu=12kg/m2, površina rešetke=1,2m2, teža lokomotive=33,3t in hitrost=35km/h)

Vir: Knjiga PARNA VLEKA NA SLOVENSKEM(Verij Švajgar)
Lastnik makete ZŽMMK http://www.zeleznica.net ######### Lastnik Vremenske postaje Ljubljana Koseze http://vreme.zajcek.org/koseze/
Član Turističnega društva Koseze http://www.td-koseze.si/;
User avatar
slavc
Kondukter
 
Posts: 188
Joined: 21. 05. 2006. 23:04 GMT +0000
Location: Ljubljana, Slovenija

Postby slavc » 14. 08. 2006. 12:48 GMT +0000

Še o lokomotivah delujočih na ozkotirni železnici Senovo-Brestanica(Rajhenberg):

Tole je električna lokomotiva - tako imenovana trolej lokomotiva št. 3, ki so jo v Senovem izdelali v letu 1953 iz delov kupljenih na Reki, kjer so leto poprej podrli tramvaj. Uporabili so elektro motorje, odjemalce toka in glavna avtomatska stikala. Podvozje in ohišje lokomotive so izdelali sami. Lokomotiva je delovala od 1953 do 1996. Tehnični podatki lokomotive:
teža=15,6 t
vlečna sila lokomotive=2340kp
dolžina z odbijači=5,79m
širina=1,44m
višina brez odjemalca toka=2,5m
medosna razdalja=1,8m
premer glavne osi=130mm
premer tekalnega kolesa=800mm
hitrost pri polni obremenitvi=16km/h
tirna širina=0,63m
moč obeh motorjev=74kW
napetost=550V enosmerna
Image

Vir: Knjiga ŽELEZNICA PREMOGOVNIKA SENOVO(Željko Halambek)-foto Joerg Koerner
Last edited by slavc on 14. 08. 2006. 12:59 GMT +0000, edited 1 time in total.
Lastnik makete ZŽMMK http://www.zeleznica.net ######### Lastnik Vremenske postaje Ljubljana Koseze http://vreme.zajcek.org/koseze/
Član Turističnega društva Koseze http://www.td-koseze.si/;
User avatar
slavc
Kondukter
 
Posts: 188
Joined: 21. 05. 2006. 23:04 GMT +0000
Location: Ljubljana, Slovenija

Postby slavc » 14. 08. 2006. 12:58 GMT +0000

Še o lokomotivah delujočih na ozkotirni železnici Senovo-Brestanica(Rajhenberg):

Tole je parna lokomotiva - tako imenovana brigadenlok, ki je bila standardizirana in so jo v glavnem v Nemčiji v letih 1905-1919 izdelali preko 2500 kosov.
Tehnični podatki lokomotive:
pritisk pare v kotlu=15atm
premer valjev=240mm
hod bata=240mm
premer pogonskih koles=600mm
medosna razdalja=2,26m
teža prazne lokomotive=10t
teža opremljene lokomotive=13t
vlečna sila=2075kp
največja hitrost=20km/h
dolžina z odbijači=6,045m
višina=2,9m
Image

Vir: Knjiga ŽELEZNICA PREMOGOVNIKA SENOVO(Željko Halambek)
Last edited by slavc on 14. 08. 2006. 13:09 GMT +0000, edited 1 time in total.
Lastnik makete ZŽMMK http://www.zeleznica.net ######### Lastnik Vremenske postaje Ljubljana Koseze http://vreme.zajcek.org/koseze/
Član Turističnega društva Koseze http://www.td-koseze.si/;
User avatar
slavc
Kondukter
 
Posts: 188
Joined: 21. 05. 2006. 23:04 GMT +0000
Location: Ljubljana, Slovenija

Postby slavc » 14. 08. 2006. 13:08 GMT +0000

Še o lokomotivah delujočih na ozkotirni železnici Senovo-Brestanica(Rajhenberg):

Tole je parna lokomotiva - tako imenovana R IIIc, ki je bila standardizirana vojaška lokomotiva avstrijske vojske.
Tehnični podatki lokomotive:
pristisk pare v kotlu=12atm
premer valjev=200mm
hod bata=300mm
premer pogonskih koles=600mm
medosna razdalja=1,32m
teža prazne lokomotive=8,2t
teža opremljene lokomotive=10,2t
vlečna sila=1440kp
največja hitrost=20km/h
dolžina z odbijači=5,018m
širina=1,704m
višina=2,98m
Image

Vir: Knjiga ŽELEZNICA PREMOGOVNIKA SENOVO(Željko Halambek)-foto Anton Petrovič
Lastnik makete ZŽMMK http://www.zeleznica.net ######### Lastnik Vremenske postaje Ljubljana Koseze http://vreme.zajcek.org/koseze/
Član Turističnega društva Koseze http://www.td-koseze.si/;
User avatar
slavc
Kondukter
 
Posts: 188
Joined: 21. 05. 2006. 23:04 GMT +0000
Location: Ljubljana, Slovenija

Postby slavc » 10. 09. 2006. 23:52 GMT +0000

Igorail je že pred časom napisal:
btw Bil sem večkrat v obisku v Postojnskoj jami, pa ne pozabimo da in v njej ma Jamska turistična železnica zelo interesantna, ampak ne vem kateri tir širina bo ozki 600 mm, 760 mm , ali pak 1 mm. Ali ti veš
igorail !

O zgodovini železnice v Postojnski jami sem končno le uspel najti naslednje podatke:

Enotirno železniško progo v dolžini 1534 m s tirno širino 620mm so začeli graditi marca 1872, dokončali pa 16. junija 1872. Dvosedežne vozičke so ročno potiskali jamski vodniki. Tirnice je izdelala železarna v Krieglachu pri Gradcu, kolesa za vozičke pa je izdelala železolivarna v Dvoru na Krki.
Zaradi povečanega obiska je 2. avgusta 1924 začela v jamo voziti bencinska lokomotiva MONTANIA št. 803 s petimi štirisedežnimi vagončki. To je bila dvoosna lokomotiva z enovaljnim bencinskim motorjem na vodno hlajenje z močjo 8 KM. V letu 1925 so nabavili novo bencinsko triosno lokomotivo MONTANIA št. 2044 z močjo 16 KM in nove šestsedežne vagončke. V letu 1926 so nabavili še tretjo bencinsko lokomotivo CEMSA z močjo 20 km. V letu 1957 so nabavili 2 novi akumulatorski lokomotivi znamke EMAM iz Milana, v letu 1959 so dokupili še tretjo akumulatorsko lokomotivo in v letu 1964 še četrto akumulatorsko lokomotivo istega proizvajalca.
V letu 1959 so začeli načrtovati dvotirno krožno progo, katere del je bil dan v promet 1964 leta, celotna pa v letu 1967. Dolžina te nove proge je 3700 m, od tega je cca. 500 m umetnih predorov, tirna širina je ostala ista.
Skupaj je bilo do leta 1978 v Postojnski jami v uporabi 12 akumulatorskih lokomotiv. V letih 1981-1988 so pri isti tovarni v Milanu nabavili 6 novih modernejših lokomotiv z vgrajenim elektronskim krmiljenjem in reguliranjem hitrosti, ki so nadomestile 8 zastarelih lokomotiv.
Najstarejša bencinska lokomotiva MONTANIA št. 803 je danes razstavljena v avli Inštituta za raziskovanje Krasa v Postojni, druga lokomotiva MONTANIA št. 2044 stoji na ploščadi pred vhodom v Postojnsko jamo, tretja lokomotiva CEMSA pa je od leta 1961-1971 delovala v lesni tovarni JAVOR, nato pa je bila razrezana za staro železo.

Vir: 120 LET ŽELEZNICE V POSTOJNSKI JAMI "1872-1992"(Tine Schein)
Lastnik makete ZŽMMK http://www.zeleznica.net ######### Lastnik Vremenske postaje Ljubljana Koseze http://vreme.zajcek.org/koseze/
Član Turističnega društva Koseze http://www.td-koseze.si/;
User avatar
slavc
Kondukter
 
Posts: 188
Joined: 21. 05. 2006. 23:04 GMT +0000
Location: Ljubljana, Slovenija

Next

Return to Uski kolosek

Who is online

Users browsing this forum: No registered users